Vabe inchiku so na trgu že nekaj časa. Že po imenu zvenijo Japonsko, od koder prihajajo. Ko so prišle v naše trgovine, so bile na voljo le v večjih različicah, z najmanjšo težo 60 g, kar sem že takoj vedel, da bom v našem delu Tržaškega zaliva težko uspešen z njimi, saj je dno muljasto in peščeno in se takšna teža kar zarije v dno.
11.11. topla novembrska nedelja. Zjutraj poberem gosta na pomolu in se odpravimo na ribolovne pozicije. Prvo v planu je ribolov na sipe in kalamare, nato pa ribolov na ribone. Že po par urah uspešnega ribolova na sipe in kalamare, Aleš zamenja svojo puščo za manjši Inchiku 20 g, natakne na trnke lovke od sipe in kmalu ima prijem manjšega pagra, nakar sledi še naslednji, kar je redkost v našem morju. Odpravimo se dlje od obale na pozicije, kjer smo letos že uspešno lovili ribone. Izposodim si drug Aleš-ov Inchiku v 20 g različici, nataknem lovke in že ob potegih po dnu, hop-hop prijem ribona, ki se je žal snel. Ni pa snel navdušenja in volje po ponovnem poskusu. Uspeh ni zaostajal, prijemali so tako manjši kot večji primerki.
Ob takih izkušnjah se rad spomnim, kako so mi starejši ribiči govorili, da mora bitio pri ribolovu ribonov vaba čisto pri miru, saj je ribon zelo plašna riba in se boji nenadnih sunkov ter umetnih vab. Očitno se stara ribiška doktrina podira s prodorom novih tehnik.